Kategorija: Razno

Cankarjevi nagrajenci ponesli duh velikega pisatelja na Slovenski knjižni sejem

Cankarjevo nagrado je doslej prejelo šest literarnih ustvarjalcev, ki jim je bilo mogoče prisluhniti na letošnjem Slovenskem knjižnem sejmu. Vsak je prebral kratek odlomek iz svojega nagrajenega dela in povedal, kako lahko literati danes s svojimi deli naslavljajo današnjo družbeno stvarnost ter opozarjajo na različne stiske in anomalije.  

Tako je letošnja lavreatka Barbara Korun, nagrajena za pesniško zbirko Vnazaj, dejala, da je Cankarjeva nagrada posebna zaradi imena velikega književnika. Če je Prešeren gradil temelje slovenski literarni besedi, jih je Cankar žlahtnil. “Zanj ni bilo pomembno le, da se piše, temveč tudi kako se piše,” je poudarila nagrajenka. 

Po njenih besedah je bil Cankar zaradi vrste dejavnikov, med drugim tudi zaradi svojega porekla in težkega otroštva, pa tudi svoje občutljivosti, imenitne, včasih tudi zlobne, kritičnosti ter izjemne duhovitosti in bistrosti izjemen književnik. Zato je po mnenju Barbare Korun zahtevno nadaljevati  njegovo, ne le pričevanjsko pač pa tudi izzivalsko držo,  s katero je postavljal ogledalo ozkosrčnosti, nizkotnosti, pohlepu in drugim omejenostim družbe in posameznikov njegovega časa.

Simona Semenič, ki je leta 2021 prejela nagrado za dramsko delo Tri igre za punce, je spomnila, da je Cankar v svojem času opozarjal na stvari, ki so bile “takrat pereče in so še danes”. Po njenih besedah se tudi danes vsi literarni ustvarjalci trudijo “detektirati manke in boleče točke v družbi”. 

Gašper Kralj je dejal, da je beseda, na katero pomisli, ko se spomni na Cankarja, “drža – pokončna, nepokorna, do oblasti in neumnosti posmehljiva, družbenokritična drža”. In prav takšna drža odlikuje tudi pripovedovalčevo babico Vero v romanu Škrbine, za katerega je Kralj leta 2020 prejel nagrado.  

“Je aktivistka OF, partizanka, intelektualka, učiteljica. Na pogovoru o Cankarjevi nagradi sem zato prebral odlomek, ki govori o antifašističnem protestu dijakinj Gimnazije Novo mesto. To dejanje odpora je bistveno za Vero, saj potem odide v ilegalo. Je pa lahko tudi navdih za delovanje v današnji dolini šentflorjanski,” je pojasnil.  

Tudi Sebastijan Pregelj je prebral odlomek iz svojega romana V Elvisovi sobi, zaznamovan z vojno slutnjo. Kot je poudaril, je tudi Cankar veliko razmišljal o vojnah, eno je celo doživel. Omenil je še en zanimiv fenomen, da se vojna lahko prikrade kadarkoli in da je občutek, da je to nemogoče, varljiv.  

Denis Škofič, ki je žirijo za Cankarjevo nagrado prepričal s pesniško zbirko Tuskulum, pa je spregovoril o pomenu jezika. Kot je spomnil, je bil Cankar znan kot velik stilist. Prepričan je, da so vsa nagrajena dela stilistično izbrušena. Sam gradi na narečju. “Če govorimo o jeziku, potem govorimo tudi o tem, kaj jezik poimenuje oz.  kako ga uporabljajo oz. poimenujemo druge in kako s tem, ko poimenujemo nekoga ali nekaj, vplivamo na to, kakšna je ta oseba oz.  stvarnost,” je pojasnil. 

“Cankarjev glas je spodbuda in opomin, da mora umetnost ostati prostor svobodnega duha, kritične misli in  občutljivosti za  krivice ter razpoke sveta, ki vodijo v razčlovečenje,” pa je po dogodku poudarila Mojca Kumerdej, ki je nagrado za zgodbe Gluha soba prejela 2022.  Po nagrajenkinih besedah ima umetnost transformativno družbeno  moč in vsebuje  vizije, utopije,  upanje, pa tudi  distopije. Utopije imajo čudno lastnost, da se ponavadi uresničijo, je spomnila na izjavo Cankarja. “To  čudno lastnost imajo tudi distopije. In da se slednje ne bi uresničile, je potrebna senzibilnost, solidarnost in kolektiven napor  ter kljub  občasnemu videzu  brezizhodnosti – vztrajanje,” je sklenila. 

Jasmina Vodeb

V četrtek, 29. maja, smo v Cankarjevem domu na Vrhniki šestič podelili Cankarjevo nagrado. Žirija, ki je v ožji krog izbrala pet knjig, Natašo Kramberger z esejistično zbirko Po vsej sili živ, Milana Deklevo z romanom Lističi, Ferija Lainščka z romanom Kurja fizika, Muanisa Sinanovića z esejistično zbirko Vse luči in Barbaro Korun s pesniško zbirko Vnazaj, je drugič v zgodovini Cankarjeve nagrade izbrala pesniško zbirko. Odločitev so člani žirije dr. Alenka Koron, Mateja Pezdirc Bartol (predsednica), Simona Semenič, dr. Igor Divjak in dr. Tomaž Toporišič utemeljili takole:

Barbara Korun v svoji osmi pesniški zbirki Vnazaj spregovori o bolečini ob smrti svoje mame, v pesmih se pokloni njenemu spominu, obenem pa so te obred žalovanja in soočenje z lastno minljivostjo. Ta osrednji motiv pa se prepleta še z eno smrtjo, ki smo jo v preteklem letu in pol kolektivno doživljali – smrtjo vere v človečnost ob genocidu v Gazi in drugih vojnah po svetu, ki jih mednarodna skupnost le nemo opazuje. Ob tragičnem dogajanju se je pesnica primorana soočiti z nemočjo pesniške besede. Na začetku zbirke pretresena zapiše verze: »to ni pesem / nemoč je / le nekaj besed / uničenje / konec.« Pesnica bi lahko na tem mestu tudi razočarano umolknila. Vendar pa življenje teče naprej in poezija ne more pristati zgolj na tišino. Da njene pesmi ne bi bile le pesmi soočanja s smrtjo, ampak pesmi življenja, mora avtorica razgraditi pesniško tkivo. Skozi tesnobno eliptičnost, včasih ji zadostuje le nekaj besed, se prebije do izvora pesniške govorice, za to pa mora razgraditi tudi svoj pesniški jaz. Pesem tako ni več le izpoved osebne bolečine, ampak se razpre svetu, v uroku pesniške govorice se avtorica abecede življenja lahko uči tudi od čebele, ki je priletela na njeno okno: »živim v rojih / mnogotelesna / mnogoobrazna / jaz«. Pesmi Barbare Korun nas v brezupnem času spomnijo, da noben človek ni otok, temveč smo vsi kos celine. Osrednji element, ki povezuje pesmi v zbirki, je voda. Čeprav je na začetku struga suha in se potem v deročem toku prepoji s krvjo, se nazadnje umiri v jezero, ki prinaša upanje. Voda je plodovnica, ki povezuje mater in otroka, in v krogotoku življenja, ko nazadnje pesnica pomaga umirajoči materi, se vloge zamenjajo. V eni izmed najnežnejših pesmi v zbirki avtorica zapiše, kako je njena mama umrla skrčena, zvita v zarodek. »zdaj / se ne boji / ničesar več / ne smrti / ne bolečin«. Morda je voda tisti element očiščenja, h kateremu se simbolno vračamo, in nas opominja, da bi morali biti vzajemna skrb in ljubezen temelj našega obstoja ter da sta ti močnejši od vojne in smrti.

Šesta podelitev Cankarjevih nagrad, Vrhnika, 29. maja 2025. Nagrado je letos prejela pesnica Barbara Korun. Foto Jaka Gasar (Dnevnik).

Na podelitvi so nastopili Mešani pevski zbor Mavrica in pianistka Lovorka Nemeš Dular, interpret Cankarjeve črtice Ob zori Damjan Debevec, z nominiranimi se je pogovarjala Tanja Tuma, zbrane je pozdravil vrhniški podžupan Mirko Antolović, nagovorila pa slavnostna govornica, pisateljica Mojca Kumerdej. Dogodek sta prenašala Program Ars in video kanal ZRC SAZU.
 

Strokovna žirija za Cankarjevo nagrado v sestavi dr. Mateja Pezdirc Bartol (predsednica), dr. Alenka Koron, Simona Semenič, dr. Igor Divjak in dr. Tomaž Toporišič je nominirala naslednja dela za Cankarjevo nagrado 2025:

• Feri Lainšček: Kurja fizika
• Barbara Korun: Vnazaj
• Nataša Kramberger: Po vsej sili živ
• Milan Dekleva: Lističi
• Muanis Sinanović: Vse luči

Utemeljitve (pdf) nominacij za Cankarjevo nagrado 2025.

Dobitnika oziroma dobitnico nagrade bomo razglasili na slovesni podelitvi, ki bo 29. maja ob 19.30 v Cankarjevem domu na Vrhniki (vabilo).

V četrtek, 30. maja zvečer smo v Cankarjevem domu na Vrhniki petič podelili Cankarjevo nagrado. Žirija, ki je v ožji krog izbrala pet knjig, romane Mateje Gomboc Gorica, Anje Mugerli Pričakovanja, Pie Prezelj Težka voda, esejistično zbirko Aleša Štegra Na mestu napisano in pesniško zbirko Denisa Škofiča Tuskulum, je prvič v kratki zgodovini Cankarjeve nagrade izbrala pesniško zbirko. Odločitev so člani žirije dr. Alenka Koron, Mateja Pezdirc Bartol (predsednica), Simona Semenič, dr. Igor Divjak in dr. Tomaž Toprorišič utemeljili takole:

V svoji tretji pesniški zbirki Tuskulum Denis Škofič nadaljuje samosvoje pesniško potovanje, ki ni povezano z nobeno izmed osrednjih slovenskih pesniških šol. Tuskulum, ki pomeni zavetišče, je predvsem njegov lastni jezik, ki se razpira v različne govorne registre,  spaja se z govorico ljudi, ki jih je srečal in jih srečuje na svoji življenjski poti, predvsem pa se v povezavi z naravo rodnega Prekmurja razpira mitološkim svetovom, legendam in bajkam. Te Škofič razgrajuje in predeluje v nove mite in nove metaforične možnosti. Čutiti je, da je kot izkušen ribič natančen opazovalec narave. Različne plasti vodnih tokov, valovanje drevesnih krošenj ter pestro življenje živali pod vodo in na nabrežju se prelivajo v razgiban ritem njegovih verzov. A ta poezija ni eskapistična. V njenem središču je sodobni človek v postindustrijskem svetu, ki se ves čas spreminja. Domači miti se navezujejo tudi na številne sodobne literarne reference, tako domače kot tuje, in zavetišče ni nekaj, kar bi bilo dano samo po sebi, ampak si ga je treba s pesniškim delovanjem in trudom za boljše sobivanje vedno znova izboriti. Tisto, kar je avtorju v pomoč in kar ga vodi, je velika ljubezen do slovenskega jezika, ki jo začutimo v vsaki pesmi zbirke.

Peta podelitev Cankarjevih nagrad, Vrhnika, 30. maja 2024. Nagrado je letos prejel pesnik Denis Škofič. Foto Jaka Gasar (Dnevnik).

Na podelitvi so nastopili Mešani pevski zbor Ivan Cankar Vrhnika in klavirski Trio Rupnik, dramski igralec Jernej Gašperin v dvojni vlogi, kot povezovalec in kot interpret Cankarjeve črtice Ob zori, z nominiranimi se je pogovarjala dr. Alojzija Zupan Sosič, zbrane je pozdravil vrhniški podžupan Mirko Antolović, nagovoril pa slavnostni govorec pesnik in pisatelj Dušan Šarotar. Dogodek sta prenašala Program Ars in video kanal ZRC SAZU.

25. aprila ob 13h smo izvedeli, kdo so nominiranci za letošnjo Cankarjevo nagrado. Strokovna žirija za Cankarjevo nagrado v sestavi dr. Alenka Koron, dr. Mateja Pezdirc Bartol (predsednica), Simona Semenič, dr. Igor Divjak in dr. Tomaž Toporišič, je v ožji izbor uvrstila pet knjig: med nominiranimi so Aleš Šteger, Anja Mugerli, Denis Škofič, Mateja Gomboc in Pia Prezelj. Dobitnika oziroma dobitnico nagrade bomo razglasili na slovesni podelitvi, ki bo 30. maja ob 19.30 v Cankarjevem domu na Vrhniki. Slovesnost bo prenašal Program Ars.

Utemeljitve (pdf) nominacij za Cankarjevo nagrado 2024.

Cankarjeva nagrada za najboljše izvirno literarno delo minulega leta je letos pripadla zbirki kratkih zgodb Mojce Kumerdej z naslovom Gluha soba (Goga).

Nagrado podeljujejo SC PEN, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v Ljubljani, Znanstvenoraziskovalni center SAZU in Občina Vrhnika kot donatorica nagrade; sestavljajo jo priznanje (oblikovalca Jerneja Kejžarja), utemeljitev in denarni del v višini 7.000 evrov; sponzorka nagrade je Krka, d. d., Novo mesto.

Žirijo so sestavljali profesor Ivan Verč (predsednik), dr. Alenka Koron, dr. Darja Pavlič, Alja Predan in akademik Niko Grafenauer. Za Cankarjevo nagrado so bili nominirani še Katja Gorečan za Materinsko knjižico (LUD Literatura), Adriana Kuči za Ime mi je Sarajevo (Litera), Lado Kralj za Ne bom se več drsal na bajerju (Beletrina) in Mirana Likar za Žensko hišo (Goga). 

Nagrado je bila podeljena v nedeljo zvečer v Cankarjevem domu na Vrhniki. Podelitev je prenašal medijski partner program Ars (https://365.rtvslo.si/arhiv/neposredni-prenos/174955866), medijski partner Dnevnik ji je namenil precej vrstic in strani, posnetek video prenosa je dostopen tudi na You Tubu.

20. aprila opoldne smo izvedeli, kdo so nominiranci za letošnjo Cankarjevo nagrado. Žirija v sestavi dr. Alenka Koron, dr. Darja Pavlič, Alja Predan, akademik Niko Grafenauer in prof. Ivan Verč kot predsednik so v ožji izbor uvrstili pet knjig: med nominiranimi so Katja Gorečan, Lado Kralj, Adriana Kuči, Mojca Kumerdej in Mirana Likar. Dobitnika oziroma dobitnico nagrade bomo razglasili na slovesni podelitvi, ki bo 7. maja ob 18.00 v Cankarjevem domu na Vrhniki.

Utemeljitve (pdf) nominacij za Cankarjevo nagrado 2023.

V četrtek, 1. decembra, je v dvorani SC PEN in DSP Upravni odbor Cankarjeve nagrade (v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana) pripravil literarni večer ob letošnjem razpisu  nagrade. 

O Cankarju, predvsem pa o svojem pripovedništvu, so pripovedovale pisateljice Jedrt Maležič, Selma Skenderović in Ajda Bračič, avtorice, ki so letos objavile zelo različne, a še kako zgovorne knjige Križci, krožci, Zakaj molčiš, Hava? in Leteči ljudje. Čelistka Barbara Nagode je dogodek zaokrožila z glasbenimi točkami D. Popperja, J. S. Bacha in E. Morriconeja.

V nedeljo, 8. maja 2022, nekaj dni pred Cankarjevim rojstnim dnem, je bila v Cankarjevem domu na Vrhniki že tretjič podeljena Cankarjeva nagrada za najboljše literarno delo minulega leta. Dobitnica nagrade je – po odločitvi žirije v sestavi dr. Alenka Koron, dr. Darja Pavlič, Alja Predan, akademik Niko Grafenauer in profesor Ivan Verč – dramatičarka in performerka Simona Semenič, avtorica zbirke dramskih besedil Tri igre za punce. Nagrajenka v nagrajeni zbirki samosvoje in izvirno tematizira žensko vprašanje.

Cankarjevo nagrado (leta 2019 so jo soustanovili Slovenski center PEN, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v Ljubljani, Znanstvenoraziskovalni center SAZU) sestavljajo priznanje (oblikoval ga je Jernej Kejžar), utemeljitev (delo žirije) in denarna nagrada v višini 10.000 evrov (donirata jo Občina Vrhnika in Cankarjeva knjižnica Vrhnika). 

Na podelitvi sta ob Simoni Semenič nastopila nominiranka Nina Dragičević (avtorica pesniške zbirke To telo, pokončno) in Dušan Šarotar (z romanom Zvezdna karta), njihov pogovor je usmerjala Diana Pungeršič. Zbrane je pozdravil župan Vrhnike Daniel Cukjati, dr. Alojzija Zupan Sosič je v slovesnem nagovoru ponazorila aktualnost Cankarja, za glasbeno podobo dogodka pa sta z deli sodobnih slovenskih skladateljev poskrbela tolkalca Alenka Jezernik in Inti Pucihar.

Naslednja podelitev Cankarjeve nagrade bo čez leto dni, 7. maja 2023, na Vrhniki – organizatorji pa obljubljajo manjše presenečenje.

Leto je naokrog in spet, že tretjič, bomo podelili Cankarjevo nagrado za najboljše literarno delo minulega leta.

Nagrado so kot poklon Ivanu Cankarju in sodobni slovenski književnosti soustanovili Slovenski center PEN (kot pobudnik), Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v Ljubljani in Znanstvenoraziskovalni center SAZU; Občina Vrhnika je njena glavna donatorica, letos pa del nagrade prispeva tudi Cankarjeva knjižnica Vrhnika. Tako bo nagrajenec oziroma nagrajenka ob priznanju in utemeljitvi dobil(a) tudi denarno nagrado v višini 10.000 evrov.

Leta 2020 smo nagrado podelili prvič (dobil jo je Sebastijan Pregelj za roman V Elvisovi sobi), lani drugič (dobitnik je bil Gašper Kralj za roman Škrbine), letos pa se za nagrado potegujejo pesnica in glasbenica Nina Dragičević (s pesnitvijo To telo, pokončno), dramatičarka in performerka Simona Semenič (z dramsko zbirko tri igre za punce) ter pisatelj in fotograf Dušan Šarotar (s pripovednim delom Zvezdna karta).

Nagrado bomo podelili na prireditvi v Cankarjevem domu na Vrhniki na Tržaški 25 v nedeljo, 8. maja ob 16. uri. Če vas bo ustavilo slabo vreme, lahko podelitev spremljate na programu Ars in video prenos tudi  na njegovih platformah, zagotovo pa bo o njej izčrpno poročal še drugi medijski partner, časnik Dnevnik.

Na prireditvi bosta nastopila glasbenika Inti Pucihar in Alenka Jezernik s skladbami Petra Šavlija, Žige Petriča in Matije Krečiča, župan Vrhnike Daniel Cukjati bo pozdravil občinstvo, Cankarjevo črtico “Zjutraj” bo interpretiral dramski igralec Blaž Šef, slavnostna govorka bo dr. Alojzija Zupan Sosič, z nominirankama in nominirancem se bo pogovarjala Diana Pungeršič, o nagrajenki oziroma nagrajencu pa bo med prireditvijo odločala žirija v sestavi dr. Alenka Koron (ZRC SAZU), dr. Darja Pavlič (Univerza v Ljubljani), Alja Predan (predstavnica Upravnega odbora Cankarjeve nagrade), akademik Niko Grafenauer (SAZU) in prof. Ivan Verč kot predsednik (SC PEN).

Za podelitev Cankarjeve nagrade skrbi Upravni odbor v sestavi izredna članica SAZU Nina Šenk, podpredsednica dr. Alojzija Zupan Sosič (Univerza v Ljubljani), Sonja Žakelj (predstavnica Občine Vrhnika), dr. Marijan Dović (ZRC SAZU) in predsednik Marko Golja (SC PEN).

Najlepše pri Cankarjevi nagradi pa je, da pri njej sodeluje in pomaga vsako leto vse več ljudi.