Kategorija: Razno

V četrtek, 30. maja zvečer smo v Cankarjevem domu na Vrhniki petič podelili Cankarjevo nagrado. Žirija, ki je v ožji krog izbrala pet knjig, romane Mateje Gomboc Gorica, Anje Mugerli Pričakovanja, Pie Prezelj Težka voda, esejistično zbirko Aleša Štegra Na mestu napisano in pesniško zbirko Denisa Škofiča Tuskulum, je prvič v kratki zgodovini Cankarjeve nagrade izbrala pesniško zbirko. Odločitev so člani žirije dr. Alenka Koron, Mateja Pezdirc Bartol (predsednica), Simona Semenič, dr. Igor Divjak in dr. Tomaž Toprorišič utemeljili takole:

V svoji tretji pesniški zbirki Tuskulum Denis Škofič nadaljuje samosvoje pesniško potovanje, ki ni povezano z nobeno izmed osrednjih slovenskih pesniških šol. Tuskulum, ki pomeni zavetišče, je predvsem njegov lastni jezik, ki se razpira v različne govorne registre,  spaja se z govorico ljudi, ki jih je srečal in jih srečuje na svoji življenjski poti, predvsem pa se v povezavi z naravo rodnega Prekmurja razpira mitološkim svetovom, legendam in bajkam. Te Škofič razgrajuje in predeluje v nove mite in nove metaforične možnosti. Čutiti je, da je kot izkušen ribič natančen opazovalec narave. Različne plasti vodnih tokov, valovanje drevesnih krošenj ter pestro življenje živali pod vodo in na nabrežju se prelivajo v razgiban ritem njegovih verzov. A ta poezija ni eskapistična. V njenem središču je sodobni človek v postindustrijskem svetu, ki se ves čas spreminja. Domači miti se navezujejo tudi na številne sodobne literarne reference, tako domače kot tuje, in zavetišče ni nekaj, kar bi bilo dano samo po sebi, ampak si ga je treba s pesniškim delovanjem in trudom za boljše sobivanje vedno znova izboriti. Tisto, kar je avtorju v pomoč in kar ga vodi, je velika ljubezen do slovenskega jezika, ki jo začutimo v vsaki pesmi zbirke.

Peta podelitev Cankarjevih nagrad, Vrhnika, 30. maja 2024. Nagrado je letos prejel pesnik Denis Škofič. Foto Jaka Gasar (Dnevnik).

Na podelitvi so nastopili Mešani pevski zbor Ivan Cankar Vrhnika in klavirski Trio Rupnik, dramski igralec Jernej Gašperin v dvojni vlogi, kot povezovalec in kot interpret Cankarjeve črtice Ob zori, z nominiranimi se je pogovarjala dr. Alojzija Zupan Sosič, zbrane je pozdravil vrhniški podžupan Mirko Antolović, nagovoril pa slavnostni govorec pesnik in pisatelj Dušan Šarotar. Dogodek sta prenašala Program Ars in video kanal ZRC SAZU.

25. aprila ob 13h smo izvedeli, kdo so nominiranci za letošnjo Cankarjevo nagrado. Strokovna žirija za Cankarjevo nagrado v sestavi dr. Alenka Koron, dr. Mateja Pezdirc Bartol (predsednica), Simona Semenič, dr. Igor Divjak in dr. Tomaž Toporišič, je v ožji izbor uvrstila pet knjig: med nominiranimi so Aleš Šteger, Anja Mugerli, Denis Škofič, Mateja Gomboc in Pia Prezelj. Dobitnika oziroma dobitnico nagrade bomo razglasili na slovesni podelitvi, ki bo 30. maja ob 19.30 v Cankarjevem domu na Vrhniki. Slovesnost bo prenašal Program Ars.

Utemeljitve (pdf) nominacij za Cankarjevo nagrado 2024.

Cankarjeva nagrada za najboljše izvirno literarno delo minulega leta je letos pripadla zbirki kratkih zgodb Mojce Kumerdej z naslovom Gluha soba (Goga).

Nagrado podeljujejo SC PEN, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v Ljubljani, Znanstvenoraziskovalni center SAZU in Občina Vrhnika kot donatorica nagrade; sestavljajo jo priznanje (oblikovalca Jerneja Kejžarja), utemeljitev in denarni del v višini 7.000 evrov; sponzorka nagrade je Krka, d. d., Novo mesto.

Žirijo so sestavljali profesor Ivan Verč (predsednik), dr. Alenka Koron, dr. Darja Pavlič, Alja Predan in akademik Niko Grafenauer. Za Cankarjevo nagrado so bili nominirani še Katja Gorečan za Materinsko knjižico (LUD Literatura), Adriana Kuči za Ime mi je Sarajevo (Litera), Lado Kralj za Ne bom se več drsal na bajerju (Beletrina) in Mirana Likar za Žensko hišo (Goga). 

Nagrado je bila podeljena v nedeljo zvečer v Cankarjevem domu na Vrhniki. Podelitev je prenašal medijski partner program Ars (https://365.rtvslo.si/arhiv/neposredni-prenos/174955866), medijski partner Dnevnik ji je namenil precej vrstic in strani, posnetek video prenosa je dostopen tudi na You Tubu.

20. aprila opoldne smo izvedeli, kdo so nominiranci za letošnjo Cankarjevo nagrado. Žirija v sestavi dr. Alenka Koron, dr. Darja Pavlič, Alja Predan, akademik Niko Grafenauer in prof. Ivan Verč kot predsednik so v ožji izbor uvrstili pet knjig: med nominiranimi so Katja Gorečan, Lado Kralj, Adriana Kuči, Mojca Kumerdej in Mirana Likar. Dobitnika oziroma dobitnico nagrade bomo razglasili na slovesni podelitvi, ki bo 7. maja ob 18.00 v Cankarjevem domu na Vrhniki.

Utemeljitve (pdf) nominacij za Cankarjevo nagrado 2023.

V četrtek, 1. decembra, je v dvorani SC PEN in DSP Upravni odbor Cankarjeve nagrade (v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana) pripravil literarni večer ob letošnjem razpisu  nagrade. 

O Cankarju, predvsem pa o svojem pripovedništvu, so pripovedovale pisateljice Jedrt Maležič, Selma Skenderović in Ajda Bračič, avtorice, ki so letos objavile zelo različne, a še kako zgovorne knjige Križci, krožci, Zakaj molčiš, Hava? in Leteči ljudje. Čelistka Barbara Nagode je dogodek zaokrožila z glasbenimi točkami D. Popperja, J. S. Bacha in E. Morriconeja.

V nedeljo, 8. maja 2022, nekaj dni pred Cankarjevim rojstnim dnem, je bila v Cankarjevem domu na Vrhniki že tretjič podeljena Cankarjeva nagrada za najboljše literarno delo minulega leta. Dobitnica nagrade je – po odločitvi žirije v sestavi dr. Alenka Koron, dr. Darja Pavlič, Alja Predan, akademik Niko Grafenauer in profesor Ivan Verč – dramatičarka in performerka Simona Semenič, avtorica zbirke dramskih besedil Tri igre za punce. Nagrajenka v nagrajeni zbirki samosvoje in izvirno tematizira žensko vprašanje.

Cankarjevo nagrado (leta 2019 so jo soustanovili Slovenski center PEN, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v Ljubljani, Znanstvenoraziskovalni center SAZU) sestavljajo priznanje (oblikoval ga je Jernej Kejžar), utemeljitev (delo žirije) in denarna nagrada v višini 10.000 evrov (donirata jo Občina Vrhnika in Cankarjeva knjižnica Vrhnika). 

Na podelitvi sta ob Simoni Semenič nastopila nominiranka Nina Dragičević (avtorica pesniške zbirke To telo, pokončno) in Dušan Šarotar (z romanom Zvezdna karta), njihov pogovor je usmerjala Diana Pungeršič. Zbrane je pozdravil župan Vrhnike Daniel Cukjati, dr. Alojzija Zupan Sosič je v slovesnem nagovoru ponazorila aktualnost Cankarja, za glasbeno podobo dogodka pa sta z deli sodobnih slovenskih skladateljev poskrbela tolkalca Alenka Jezernik in Inti Pucihar.

Naslednja podelitev Cankarjeve nagrade bo čez leto dni, 7. maja 2023, na Vrhniki – organizatorji pa obljubljajo manjše presenečenje.

Leto je naokrog in spet, že tretjič, bomo podelili Cankarjevo nagrado za najboljše literarno delo minulega leta.

Nagrado so kot poklon Ivanu Cankarju in sodobni slovenski književnosti soustanovili Slovenski center PEN (kot pobudnik), Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v Ljubljani in Znanstvenoraziskovalni center SAZU; Občina Vrhnika je njena glavna donatorica, letos pa del nagrade prispeva tudi Cankarjeva knjižnica Vrhnika. Tako bo nagrajenec oziroma nagrajenka ob priznanju in utemeljitvi dobil(a) tudi denarno nagrado v višini 10.000 evrov.

Leta 2020 smo nagrado podelili prvič (dobil jo je Sebastijan Pregelj za roman V Elvisovi sobi), lani drugič (dobitnik je bil Gašper Kralj za roman Škrbine), letos pa se za nagrado potegujejo pesnica in glasbenica Nina Dragičević (s pesnitvijo To telo, pokončno), dramatičarka in performerka Simona Semenič (z dramsko zbirko tri igre za punce) ter pisatelj in fotograf Dušan Šarotar (s pripovednim delom Zvezdna karta).

Nagrado bomo podelili na prireditvi v Cankarjevem domu na Vrhniki na Tržaški 25 v nedeljo, 8. maja ob 16. uri. Če vas bo ustavilo slabo vreme, lahko podelitev spremljate na programu Ars in video prenos tudi  na njegovih platformah, zagotovo pa bo o njej izčrpno poročal še drugi medijski partner, časnik Dnevnik.

Na prireditvi bosta nastopila glasbenika Inti Pucihar in Alenka Jezernik s skladbami Petra Šavlija, Žige Petriča in Matije Krečiča, župan Vrhnike Daniel Cukjati bo pozdravil občinstvo, Cankarjevo črtico “Zjutraj” bo interpretiral dramski igralec Blaž Šef, slavnostna govorka bo dr. Alojzija Zupan Sosič, z nominirankama in nominirancem se bo pogovarjala Diana Pungeršič, o nagrajenki oziroma nagrajencu pa bo med prireditvijo odločala žirija v sestavi dr. Alenka Koron (ZRC SAZU), dr. Darja Pavlič (Univerza v Ljubljani), Alja Predan (predstavnica Upravnega odbora Cankarjeve nagrade), akademik Niko Grafenauer (SAZU) in prof. Ivan Verč kot predsednik (SC PEN).

Za podelitev Cankarjeve nagrade skrbi Upravni odbor v sestavi izredna članica SAZU Nina Šenk, podpredsednica dr. Alojzija Zupan Sosič (Univerza v Ljubljani), Sonja Žakelj (predstavnica Občine Vrhnika), dr. Marijan Dović (ZRC SAZU) in predsednik Marko Golja (SC PEN).

Najlepše pri Cankarjevi nagradi pa je, da pri njej sodeluje in pomaga vsako leto vse več ljudi.

21. aprila opoldne smo izvedeli, kdo so nominiranci za Cankarjevo nagrado. Žirija v sestavi dr. Alenka Koron, dr. Darja Pavlič, Alja Predan, akademik Niko Grafenauer in prof. Ivan Verč kot predsednik so v ožji izbor uvrstili pesnico Nino Dragičević, dramatičarko Simono Semenič in pisatelja Dušana Šarotarja.

Nina Dragičević je nominirana za pesniško zbirko To telo, pokončno (Center za slovensko književnost), Simona Semenič za dramsko zbirko tri igre za punce (Beletrina) in Dušan Šarotar za roman Zvezdna karta (Goga).

Nagrada, ki so jo soustanovili SC PEN, SAZU, Univerza v Ljubljani in ZRC SAZU, bo letos podeljena tretjič. Podelitev bo 8. maja ob 16. uri na Vrhniki: v primeru lepega vremena v Cankarjevem Lazu, v primeru slabega pa v Cankarjevem domu Vrhnika. Ob diplomi in utemeljitvi bo nagrajeni avtor oziroma nagrajena avtorica dobil(a) tudi denarno nagrado v višini 10.000€. Nagrado donirata Občina Vrhnika in Cankarjeva knjižnica Vrhnika.

Utemeljitve (pdf) nominacij za Cankarjevo nagrado 2022.

Cankarjevo nagrado za leto 2021 prejme Gašper Kralj za roman Škrbine, ki je izšel leta 2020 pri založbi *cf. Nagrada je bila podeljena v nedeljo, 30. maja 2021 v Cankarjevem domu na Vrhniki. Nagrado so leta 2019 soustanovili slovenski center PEN, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v Ljubljani in Znanstvenoraziskovalni center SAZU. O dobitniku oziroma dobitnici nagrade (priznanje z utemeljitvijo in 5000 evrov, ki jih donira Občina Vrhnika) je odločala žirija v sestavi Ana Geršak, dr. Darja Pavlič, Matej Bogataj, akademik Niko Grafenauer in prof. Ivan Verč, predsednik. Za nagrado so se potegovali Andrej Blatnik, Gašper Kralj, Mirana Likar in Lucija Stepančič, ki so se podpisali pod romane Luknje, Škrbine, Pripovedovalec in Naj me kdo zbudi. Program je povezoval dramski igralec Janez Škof, v njem pa so sodelovali dramska igralka Vesna Jevnikar z odlomkoma iz uvoda v Cankarjevo povest Gospa Judit in nagrajenega literarnega dela, altovski saksofonist Oskar Laznik in oboist Matej Šarc, slavnostni govornik je bil Vinko Möderndorfer, zbrane sta pozdravila župan Daniel Cukjati in članica Upravnega odbora Cankarjeve nagrade Sonja Žakelj, seveda pa so se predstavili tudi nominiranki in nominiranca za Cankarjevo nagrado (v pogovoru s komparativistko in kritičarko Silvijo Žnidar). V zahvalnem govoru se je dobitnik Cankarjeve nagrade spomnil svoje prve urednice Zoje Skušek. Podelitev nagrade je prenašal (tudi video) Program Ars (https://ars.rtvslo.si/2021/05/cankarjeva-nagrada-prenos/), ob časniku Dnevniku eden izmed dveh medijskih partnerjev. Z donacijo je prireditev soomogočila tudi Krka d.d.

Iz utemeljitve strokovne žirije: “Roman Škrbine Gašperja Kralja je zgodba o nenapisanih zgodbah, ki jih piše nekdo drug. Nenapisane zgodbe o življenjskih okruških pripovedovalca (odnos do očeta, slučajno očetovstvo), nesojenega pisatelja in anonimnega junaka romana, delujejo kot torzo morebitne pripovedi. Junak je prekarni prevajalec, ki se v tujem besedišču ne prepoznava. Nameni se pisati zgodbo o babici, opisati njeno aktivno življenje v burnem 20. stoletju, o katerem skoraj ni sledu v arhivih in ustanovah, kjer je delovala. Drobce življenja beleži na raztrošenih lističih, iz katerih štrlijo le ostre in boleče »škrbine« nenapisanih zgodb. Z vzporedno pripovedovalko Klaro komunicira po spletu. Klara urejuje škrbine in jim pripisuje pomen in smisel. Iz njih razpleta potencialno zgodbo, ki naj bi iz junaka naredila pisatelja. Razkorak med razpršenostjo junakovega doživetega dogajanja in možnostjo literarne ubeseditve je prevelik, da bi bilo mogoče iz raztrošenih lističev napisati roman. Kraljeve Škrbine se bralcu ponujajo kot samorefleksija o mejah in možnostih ubeseditve življenjskega dogajanja in človekovega postajanja. Še tako fragmentarno eklektični roman, ki nam ga literatura sicer ponuja že celo stoletje, bi nenapisane drobce dogajanja in postajanja stlačil v Prokrustovo posteljo dogodka in stanja. Gašper Kralj pripoveduje zgodbo o okruških resničnosti. Sodobni tehnološki svet jih označuje, zapisuje, preslikuje. Ko jim samovoljno pripisuje pomen in smotrnost, postanejo konstrukt na tržišču uporabnih resnic.”

Znana so štiri nominirana dela za drugo Cankarjevo nagrado. Izbrala jih je izbrala žirija v sestavi Matej Bogataj, Ana Geršak, akademik Niko Grafenauer, izr. prof. dr. Darja Pavlič in red. prof. Ivan Verč (predsednik). Podelitev nagrade (priznanje, utemeljitev in denarna nagrada v višini 5.000€) bo 30. maja 2021, ob 17.00, v Cankarjevem domu Vrhnika.

Andrej Blatnik: Luknje
Gašper Kralj: Škrbine
Mirana Likar: Pripovedovalec
Lucija Stepančič: Naj me kdo zbudi

Utemeljitve (pdf) nominacij za Cankarjevo nagrado 2021.