21. aprila opoldne smo izvedeli, kdo so nominiranci za Cankarjevo nagrado. Žirija v sestavi dr. Alenka Koron, dr. Darja Pavlič, Alja Predan, akademik Niko Grafenauer in prof. Ivan Verč kot predsednik so v ožji izbor uvrstili pesnico Nino Dragičević, dramatičarko Simono Semenič in pisatelja Dušana Šarotarja.
Nina Dragičević je nominirana za pesniško zbirko To telo, pokončno (Center za slovensko književnost), Simona Semenič za dramsko zbirko tri igre za punce (Beletrina) in Dušan Šarotar za roman Zvezdna karta (Goga).
Dušan Šarotar, Simona Semenič in Nina Dragičević ob razglasitvi nominacij
Nagrada, ki so jo soustanovili SC PEN, SAZU, Univerza v Ljubljani in ZRC SAZU, bo letos podeljena tretjič. Podelitev bo 8. maja ob 16. uri na Vrhniki: v primeru lepega vremena v Cankarjevem Lazu, v primeru slabega pa v Cankarjevem domu Vrhnika. Ob diplomi in utemeljitvi bo nagrajeni avtor oziroma nagrajena avtorica dobil(a) tudi denarno nagrado v višini 10.000€. Nagrado donirata Občina Vrhnika in Cankarjeva knjižnica Vrhnika.
Utemeljitve(pdf) nominacij za Cankarjevo nagrado 2022.
Cankarjevo nagrado za leto 2021 prejme Gašper Kralj za roman Škrbine, ki je izšel leta 2020 pri založbi *cf. Nagrada je bila podeljena v nedeljo, 30. maja 2021 v Cankarjevem domu na Vrhniki. Nagrado so leta 2019 soustanovili slovenski center PEN, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v Ljubljani in Znanstvenoraziskovalni center SAZU. O dobitniku oziroma dobitnici nagrade (priznanje z utemeljitvijo in 5000 evrov, ki jih donira Občina Vrhnika) je odločala žirija v sestavi Ana Geršak, dr. Darja Pavlič, Matej Bogataj, akademik Niko Grafenauer in prof. Ivan Verč, predsednik. Za nagrado so se potegovali Andrej Blatnik, Gašper Kralj, Mirana Likar in Lucija Stepančič, ki so se podpisali pod romane Luknje, Škrbine, Pripovedovalec in Naj me kdo zbudi. Program je povezoval dramski igralec Janez Škof, v njem pa so sodelovali dramska igralka Vesna Jevnikar z odlomkoma iz uvoda v Cankarjevo povest Gospa Judit in nagrajenega literarnega dela, altovski saksofonist Oskar Laznik in oboist Matej Šarc, slavnostni govornik je bil Vinko Möderndorfer, zbrane sta pozdravila župan Daniel Cukjati in članica Upravnega odbora Cankarjeve nagrade Sonja Žakelj, seveda pa so se predstavili tudi nominiranki in nominiranca za Cankarjevo nagrado (v pogovoru s komparativistko in kritičarko Silvijo Žnidar). V zahvalnem govoru se je dobitnik Cankarjeve nagrade spomnil svoje prve urednice Zoje Skušek. Podelitev nagrade je prenašal (tudi video) Program Ars (https://ars.rtvslo.si/2021/05/cankarjeva-nagrada-prenos/), ob časniku Dnevniku eden izmed dveh medijskih partnerjev. Z donacijo je prireditev soomogočila tudi Krka d.d.
Gašper Kralj, dobitnik Cankarjeve nagrade 2021
Iz utemeljitve strokovne žirije: “Roman Škrbine Gašperja Kralja je zgodba o nenapisanih zgodbah, ki jih piše nekdo drug. Nenapisane zgodbe o življenjskih okruških pripovedovalca (odnos do očeta, slučajno očetovstvo), nesojenega pisatelja in anonimnega junaka romana, delujejo kot torzo morebitne pripovedi. Junak je prekarni prevajalec, ki se v tujem besedišču ne prepoznava. Nameni se pisati zgodbo o babici, opisati njeno aktivno življenje v burnem 20. stoletju, o katerem skoraj ni sledu v arhivih in ustanovah, kjer je delovala. Drobce življenja beleži na raztrošenih lističih, iz katerih štrlijo le ostre in boleče »škrbine« nenapisanih zgodb. Z vzporedno pripovedovalko Klaro komunicira po spletu. Klara urejuje škrbine in jim pripisuje pomen in smisel. Iz njih razpleta potencialno zgodbo, ki naj bi iz junaka naredila pisatelja. Razkorak med razpršenostjo junakovega doživetega dogajanja in možnostjo literarne ubeseditve je prevelik, da bi bilo mogoče iz raztrošenih lističev napisati roman. Kraljeve Škrbine se bralcu ponujajo kot samorefleksija o mejah in možnostih ubeseditve življenjskega dogajanja in človekovega postajanja. Še tako fragmentarno eklektični roman, ki nam ga literatura sicer ponuja že celo stoletje, bi nenapisane drobce dogajanja in postajanja stlačil v Prokrustovo posteljo dogodka in stanja. Gašper Kralj pripoveduje zgodbo o okruških resničnosti. Sodobni tehnološki svet jih označuje, zapisuje, preslikuje. Ko jim samovoljno pripisuje pomen in smotrnost, postanejo konstrukt na tržišču uporabnih resnic.”
Znana so štiri nominirana dela za drugo Cankarjevo nagrado. Izbrala jih je izbrala žirija v sestavi Matej Bogataj, Ana Geršak, akademik Niko Grafenauer, izr. prof. dr. Darja Pavlič in red. prof. Ivan Verč (predsednik). Podelitev nagrade (priznanje, utemeljitev in denarna nagrada v višini 5.000€) bo 30. maja 2021, ob 17.00, v Cankarjevem domu Vrhnika.
Andrej Blatnik: Luknje Gašper Kralj: Škrbine Mirana Likar: Pripovedovalec Lucija Stepančič: Naj me kdo zbudi
Utemeljitve (pdf) nominacij za Cankarjevo nagrado 2021.
Cankarjevo nagrado za leto 2020 prejme Sebastijan Pregelj za roman V Elvisovi sobi, ki je izšel leta 2019 pri Založbi Goga. Nagrada je bila podeljena 21. junija 2020 na Vrhniki (Cankarjev laz). Posnetek celotne prireditve si je mogoče ogledati na https://www.youtube.com/watch?v=532KyHm7290.
Iz utemeljitve strokovne žirije: “V Elvisovi sobi je roman, prelit s spominom na zgodovinske premike zadnjih let. Zgodba, v kateri se intimno prekriva s širšim družbenim dogajanjem, sovpada z obdobjem od konca sedemdesetih do osamosvojitve. Pregelj proces spreminjanja družbenih razmerij ponazori na jezikovni ravni, ko v sprva zamejeno prvoosebno perspektivo vpleta vse več elementov tedaj aktualnega diskurza, odraža pa tudi protagonistovo postopno ozaveščanje silnic, ki so razrahljale vezi otroškega prijateljstva. Z rabo »večnega sedanjika« avtor ohranja iluzijo nezaključenosti in podoživljanja vseh možnosti, ki so se odpirale v Elvisovi sobi kot simbolu neobremenjenega otroštva. Pregelj v romanu dobro zajame občutke generacije, ki je razpad Jugoslavije, vojno in tranzicijsko obdobje doživljala v zgodnji mladosti. Njegova pisava je artikulirana in kaže nedvomno pripovedno veščino: ve, kaj hoče, in ve, kako to tudi povedati.”
Sebastijan Pregelj, dobitnik prve Cankarjeve nagrade, za njim Marko Golja, predsednik Upravnega odbora Cankarjeve nagrade.
Predsednik strokovne komisije Ivan Verč, za njim harmonikar Nejc Grm.
Fotografije Jelena Cvetković, Cankarjeva knjižnica Vrhnika.Alojzija Zupan Sosič (skrajno levo) v pogovoru z nominiranci Simono Semenič, Branetom Senegačnikom, Sebastijanom Pregljem in Vinkom Möderndorferjem.
Slavnostni govornik Tone Partljič.
Daniel Cukjati, župan Občine Vrhnika, donatorice Cankarjeve nagrade.
