Objave

Leto je naokrog in spet, že tretjič, bomo podelili Cankarjevo nagrado za najboljše literarno delo minulega leta.

Nagrado so kot poklon Ivanu Cankarju in sodobni slovenski književnosti soustanovili Slovenski center PEN (kot pobudnik), Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v Ljubljani in Znanstvenoraziskovalni center SAZU; Občina Vrhnika je njena glavna donatorica, letos pa del nagrade prispeva tudi Cankarjeva knjižnica Vrhnika. Tako bo nagrajenec oziroma nagrajenka ob priznanju in utemeljitvi dobil(a) tudi denarno nagrado v višini 10.000 evrov.

Leta 2020 smo nagrado podelili prvič (dobil jo je Sebastijan Pregelj za roman V Elvisovi sobi), lani drugič (dobitnik je bil Gašper Kralj za roman Škrbine), letos pa se za nagrado potegujejo pesnica in glasbenica Nina Dragičević (s pesnitvijo To telo, pokončno), dramatičarka in performerka Simona Semenič (z dramsko zbirko tri igre za punce) ter pisatelj in fotograf Dušan Šarotar (s pripovednim delom Zvezdna karta).

Nagrado bomo podelili na prireditvi v Cankarjevem domu na Vrhniki na Tržaški 25 v nedeljo, 8. maja ob 16. uri. Če vas bo ustavilo slabo vreme, lahko podelitev spremljate na programu Ars in video prenos tudi  na njegovih platformah, zagotovo pa bo o njej izčrpno poročal še drugi medijski partner, časnik Dnevnik.

Na prireditvi bosta nastopila glasbenika Inti Pucihar in Alenka Jezernik s skladbami Petra Šavlija, Žige Petriča in Matije Krečiča, župan Vrhnike Daniel Cukjati bo pozdravil občinstvo, Cankarjevo črtico “Zjutraj” bo interpretiral dramski igralec Blaž Šef, slavnostna govorka bo dr. Alojzija Zupan Sosič, z nominirankama in nominirancem se bo pogovarjala Diana Pungeršič, o nagrajenki oziroma nagrajencu pa bo med prireditvijo odločala žirija v sestavi dr. Alenka Koron (ZRC SAZU), dr. Darja Pavlič (Univerza v Ljubljani), Alja Predan (predstavnica Upravnega odbora Cankarjeve nagrade), akademik Niko Grafenauer (SAZU) in prof. Ivan Verč kot predsednik (SC PEN).

Za podelitev Cankarjeve nagrade skrbi Upravni odbor v sestavi izredna članica SAZU Nina Šenk, podpredsednica dr. Alojzija Zupan Sosič (Univerza v Ljubljani), Sonja Žakelj (predstavnica Občine Vrhnika), dr. Marijan Dović (ZRC SAZU) in predsednik Marko Golja (SC PEN).

Najlepše pri Cankarjevi nagradi pa je, da pri njej sodeluje in pomaga vsako leto vse več ljudi.

21. aprila opoldne smo izvedeli, kdo so nominiranci za Cankarjevo nagrado. Žirija v sestavi dr. Alenka Koron, dr. Darja Pavlič, Alja Predan, akademik Niko Grafenauer in prof. Ivan Verč kot predsednik so v ožji izbor uvrstili pesnico Nino Dragičević, dramatičarko Simono Semenič in pisatelja Dušana Šarotarja.

Nina Dragičević je nominirana za pesniško zbirko To telo, pokončno (Center za slovensko književnost), Simona Semenič za dramsko zbirko tri igre za punce (Beletrina) in Dušan Šarotar za roman Zvezdna karta (Goga).

Nagrada, ki so jo soustanovili SC PEN, SAZU, Univerza v Ljubljani in ZRC SAZU, bo letos podeljena tretjič. Podelitev bo 8. maja ob 16. uri na Vrhniki: v primeru lepega vremena v Cankarjevem Lazu, v primeru slabega pa v Cankarjevem domu Vrhnika. Ob diplomi in utemeljitvi bo nagrajeni avtor oziroma nagrajena avtorica dobil(a) tudi denarno nagrado v višini 10.000€. Nagrado donirata Občina Vrhnika in Cankarjeva knjižnica Vrhnika.

Utemeljitve (pdf) nominacij za Cankarjevo nagrado 2022.

Cankarjevo nagrado za leto 2021 prejme Gašper Kralj za roman Škrbine, ki je izšel leta 2020 pri založbi *cf. Nagrada je bila podeljena v nedeljo, 30. maja 2021 v Cankarjevem domu na Vrhniki. Nagrado so leta 2019 soustanovili slovenski center PEN, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v Ljubljani in Znanstvenoraziskovalni center SAZU. O dobitniku oziroma dobitnici nagrade (priznanje z utemeljitvijo in 5000 evrov, ki jih donira Občina Vrhnika) je odločala žirija v sestavi Ana Geršak, dr. Darja Pavlič, Matej Bogataj, akademik Niko Grafenauer in prof. Ivan Verč, predsednik. Za nagrado so se potegovali Andrej Blatnik, Gašper Kralj, Mirana Likar in Lucija Stepančič, ki so se podpisali pod romane Luknje, Škrbine, Pripovedovalec in Naj me kdo zbudi. Program je povezoval dramski igralec Janez Škof, v njem pa so sodelovali dramska igralka Vesna Jevnikar z odlomkoma iz uvoda v Cankarjevo povest Gospa Judit in nagrajenega literarnega dela, altovski saksofonist Oskar Laznik in oboist Matej Šarc, slavnostni govornik je bil Vinko Möderndorfer, zbrane sta pozdravila župan Daniel Cukjati in članica Upravnega odbora Cankarjeve nagrade Sonja Žakelj, seveda pa so se predstavili tudi nominiranki in nominiranca za Cankarjevo nagrado (v pogovoru s komparativistko in kritičarko Silvijo Žnidar). V zahvalnem govoru se je dobitnik Cankarjeve nagrade spomnil svoje prve urednice Zoje Skušek. Podelitev nagrade je prenašal (tudi video) Program Ars (https://ars.rtvslo.si/2021/05/cankarjeva-nagrada-prenos/), ob časniku Dnevniku eden izmed dveh medijskih partnerjev. Z donacijo je prireditev soomogočila tudi Krka d.d.

Iz utemeljitve strokovne žirije: “Roman Škrbine Gašperja Kralja je zgodba o nenapisanih zgodbah, ki jih piše nekdo drug. Nenapisane zgodbe o življenjskih okruških pripovedovalca (odnos do očeta, slučajno očetovstvo), nesojenega pisatelja in anonimnega junaka romana, delujejo kot torzo morebitne pripovedi. Junak je prekarni prevajalec, ki se v tujem besedišču ne prepoznava. Nameni se pisati zgodbo o babici, opisati njeno aktivno življenje v burnem 20. stoletju, o katerem skoraj ni sledu v arhivih in ustanovah, kjer je delovala. Drobce življenja beleži na raztrošenih lističih, iz katerih štrlijo le ostre in boleče »škrbine« nenapisanih zgodb. Z vzporedno pripovedovalko Klaro komunicira po spletu. Klara urejuje škrbine in jim pripisuje pomen in smisel. Iz njih razpleta potencialno zgodbo, ki naj bi iz junaka naredila pisatelja. Razkorak med razpršenostjo junakovega doživetega dogajanja in možnostjo literarne ubeseditve je prevelik, da bi bilo mogoče iz raztrošenih lističev napisati roman. Kraljeve Škrbine se bralcu ponujajo kot samorefleksija o mejah in možnostih ubeseditve življenjskega dogajanja in človekovega postajanja. Še tako fragmentarno eklektični roman, ki nam ga literatura sicer ponuja že celo stoletje, bi nenapisane drobce dogajanja in postajanja stlačil v Prokrustovo posteljo dogodka in stanja. Gašper Kralj pripoveduje zgodbo o okruških resničnosti. Sodobni tehnološki svet jih označuje, zapisuje, preslikuje. Ko jim samovoljno pripisuje pomen in smotrnost, postanejo konstrukt na tržišču uporabnih resnic.”

Znana so štiri nominirana dela za drugo Cankarjevo nagrado. Izbrala jih je izbrala žirija v sestavi Matej Bogataj, Ana Geršak, akademik Niko Grafenauer, izr. prof. dr. Darja Pavlič in red. prof. Ivan Verč (predsednik). Podelitev nagrade (priznanje, utemeljitev in denarna nagrada v višini 5.000€) bo 30. maja 2021, ob 17.00, v Cankarjevem domu Vrhnika.

Andrej Blatnik: Luknje
Gašper Kralj: Škrbine
Mirana Likar: Pripovedovalec
Lucija Stepančič: Naj me kdo zbudi

Utemeljitve (pdf) nominacij za Cankarjevo nagrado 2021.

Cankarjevo nagrado za leto 2020 prejme Sebastijan Pregelj za roman V Elvisovi sobi, ki je izšel leta 2019 pri Založbi Goga. Nagrada je bila podeljena 21. junija 2020 na Vrhniki (Cankarjev laz). Posnetek celotne prireditve si je mogoče ogledati na https://www.youtube.com/watch?v=532KyHm7290.

Iz utemeljitve strokovne žirije: “V Elvisovi sobi je roman, prelit s spominom na zgodovinske premike zadnjih let. Zgodba, v kateri se intimno prekriva s širšim družbenim dogajanjem, sovpada z obdobjem od konca sedemdesetih do osamosvojitve. Pregelj proces spreminjanja družbenih razmerij ponazori na jezikovni ravni, ko v sprva zamejeno prvoosebno perspektivo vpleta vse več elementov tedaj aktualnega diskurza, odraža pa tudi protagonistovo postopno ozaveščanje silnic, ki so razrahljale vezi otroškega prijateljstva. Z rabo »večnega sedanjika« avtor ohranja iluzijo nezaključenosti in podoživljanja vseh možnosti, ki so se odpirale v Elvisovi sobi kot simbolu neobremenjenega otroštva. Pregelj v romanu dobro zajame občutke generacije, ki je razpad Jugoslavije, vojno in tranzicijsko obdobje doživljala v zgodnji mladosti. Njegova pisava je artikulirana in kaže nedvomno pripovedno veščino: ve, kaj hoče, in ve, kako to tudi povedati.”

• 

•