Cankarjeva nagrada 2025 Barbari Korun za pesniško zbirko “Vnazaj”

V četrtek, 29. maja, smo v Cankarjevem domu na Vrhniki šestič podelili Cankarjevo nagrado. Žirija, ki je v ožji krog izbrala pet knjig, Natašo Kramberger z esejistično zbirko Po vsej sili živ, Milana Deklevo z romanom Lističi, Ferija Lainščka z romanom Kurja fizika, Muanisa Sinanovića z esejistično zbirko Vse luči in Barbaro Korun s pesniško zbirko Vnazaj, je drugič v zgodovini Cankarjeve nagrade izbrala pesniško zbirko. Odločitev so člani žirije dr. Alenka Koron, Mateja Pezdirc Bartol (predsednica), Simona Semenič, dr. Igor Divjak in dr. Tomaž Toporišič utemeljili takole:

Barbara Korun v svoji osmi pesniški zbirki Vnazaj spregovori o bolečini ob smrti svoje mame, v pesmih se pokloni njenemu spominu, obenem pa so te obred žalovanja in soočenje z lastno minljivostjo. Ta osrednji motiv pa se prepleta še z eno smrtjo, ki smo jo v preteklem letu in pol kolektivno doživljali – smrtjo vere v človečnost ob genocidu v Gazi in drugih vojnah po svetu, ki jih mednarodna skupnost le nemo opazuje. Ob tragičnem dogajanju se je pesnica primorana soočiti z nemočjo pesniške besede. Na začetku zbirke pretresena zapiše verze: »to ni pesem / nemoč je / le nekaj besed / uničenje / konec.« Pesnica bi lahko na tem mestu tudi razočarano umolknila. Vendar pa življenje teče naprej in poezija ne more pristati zgolj na tišino. Da njene pesmi ne bi bile le pesmi soočanja s smrtjo, ampak pesmi življenja, mora avtorica razgraditi pesniško tkivo. Skozi tesnobno eliptičnost, včasih ji zadostuje le nekaj besed, se prebije do izvora pesniške govorice, za to pa mora razgraditi tudi svoj pesniški jaz. Pesem tako ni več le izpoved osebne bolečine, ampak se razpre svetu, v uroku pesniške govorice se avtorica abecede življenja lahko uči tudi od čebele, ki je priletela na njeno okno: »živim v rojih / mnogotelesna / mnogoobrazna / jaz«. Pesmi Barbare Korun nas v brezupnem času spomnijo, da noben človek ni otok, temveč smo vsi kos celine. Osrednji element, ki povezuje pesmi v zbirki, je voda. Čeprav je na začetku struga suha in se potem v deročem toku prepoji s krvjo, se nazadnje umiri v jezero, ki prinaša upanje. Voda je plodovnica, ki povezuje mater in otroka, in v krogotoku življenja, ko nazadnje pesnica pomaga umirajoči materi, se vloge zamenjajo. V eni izmed najnežnejših pesmi v zbirki avtorica zapiše, kako je njena mama umrla skrčena, zvita v zarodek. »zdaj / se ne boji / ničesar več / ne smrti / ne bolečin«. Morda je voda tisti element očiščenja, h kateremu se simbolno vračamo, in nas opominja, da bi morali biti vzajemna skrb in ljubezen temelj našega obstoja ter da sta ti močnejši od vojne in smrti.

Šesta podelitev Cankarjevih nagrad, Vrhnika, 29. maja 2025. Nagrado je letos prejela pesnica Barbara Korun. Foto Jaka Gasar (Dnevnik).

Na podelitvi so nastopili Mešani pevski zbor Mavrica in pianistka Lovorka Nemeš Dular, interpret Cankarjeve črtice Ob zori Damjan Debevec, z nominiranimi se je pogovarjala Tanja Tuma, zbrane je pozdravil vrhniški podžupan Mirko Antolović, nagovorila pa slavnostna govornica, pisateljica Mojca Kumerdej. Dogodek sta prenašala Program Ars in video kanal ZRC SAZU.
 

Znani nominiranci za Cankarjevo nagrado 2025!

Strokovna žirija za Cankarjevo nagrado v sestavi dr. Mateja Pezdirc Bartol (predsednica), dr. Alenka Koron, Simona Semenič, dr. Igor Divjak in dr. Tomaž Toporišič je nominirala naslednja dela za Cankarjevo nagrado 2025:

  • Feri Lainšček: Kurja fizika
  • Barbara Korun: Vnazaj
  • Nataša Kramberger: Po vsej sili živ
  • Milan Dekleva: Lističi
  • Muanis Sinanović: Vse luči

Utemeljitve (pdf) nominacij za Cankarjevo nagrado 2025.

Dobitnika oziroma dobitnico nagrade bomo razglasili na slovesni podelitvi, ki bo 29. maja ob 19.30 v Cankarjevem domu na Vrhniki (vabilo).

Cankarjeva nagrada 2024 Denisu Škofiču za pesniško zbirko “Tuskulum”

V četrtek, 30. maja zvečer smo v Cankarjevem domu na Vrhniki petič podelili Cankarjevo nagrado. Žirija, ki je v ožji krog izbrala pet knjig, romane Mateje Gomboc Gorica, Anje Mugerli Pričakovanja, Pie Prezelj Težka voda, esejistično zbirko Aleša Štegra Na mestu napisano in pesniško zbirko Denisa Škofiča Tuskulum, je prvič v kratki zgodovini Cankarjeve nagrade izbrala pesniško zbirko. Odločitev so člani žirije dr. Alenka Koron, Mateja Pezdirc Bartol (predsednica), Simona Semenič, dr. Igor Divjak in dr. Tomaž Toprorišič utemeljili takole:

V svoji tretji pesniški zbirki Tuskulum Denis Škofič nadaljuje samosvoje pesniško potovanje, ki ni povezano z nobeno izmed osrednjih slovenskih pesniških šol. Tuskulum, ki pomeni zavetišče, je predvsem njegov lastni jezik, ki se razpira v različne govorne registre,  spaja se z govorico ljudi, ki jih je srečal in jih srečuje na svoji življenjski poti, predvsem pa se v povezavi z naravo rodnega Prekmurja razpira mitološkim svetovom, legendam in bajkam. Te Škofič razgrajuje in predeluje v nove mite in nove metaforične možnosti. Čutiti je, da je kot izkušen ribič natančen opazovalec narave. Različne plasti vodnih tokov, valovanje drevesnih krošenj ter pestro življenje živali pod vodo in na nabrežju se prelivajo v razgiban ritem njegovih verzov. A ta poezija ni eskapistična. V njenem središču je sodobni človek v postindustrijskem svetu, ki se ves čas spreminja. Domači miti se navezujejo tudi na številne sodobne literarne reference, tako domače kot tuje, in zavetišče ni nekaj, kar bi bilo dano samo po sebi, ampak si ga je treba s pesniškim delovanjem in trudom za boljše sobivanje vedno znova izboriti. Tisto, kar je avtorju v pomoč in kar ga vodi, je velika ljubezen do slovenskega jezika, ki jo začutimo v vsaki pesmi zbirke.

Peta podelitev Cankarjevih nagrad, Vrhnika, 30. maja 2024. Nagrado je letos prejel pesnik Denis Škofič. Foto Jaka Gasar (Dnevnik).

Peta podelitev Cankarjevih nagrad, Vrhnika, 30. maja 2024. Nagrado je letos prejel pesnik Denis Škofič. Foto Jaka Gasar (Dnevnik).

Na podelitvi so nastopili Mešani pevski zbor Ivan Cankar Vrhnika in klavirski Trio Rupnik, dramski igralec Jernej Gašperin v dvojni vlogi, kot povezovalec in kot interpret Cankarjeve črtice Ob zori, z nominiranimi se je pogovarjala dr. Alojzija Zupan Sosič, zbrane je pozdravil vrhniški podžupan Mirko Antolović, nagovoril pa slavnostni govorec pesnik in pisatelj Dušan Šarotar. Dogodek sta prenašala Program Ars in video kanal ZRC SAZU.

Znani nominiranci za Cankarjevo nagrado 2024!

25. aprila ob 13h smo izvedeli, kdo so nominiranci za letošnjo Cankarjevo nagrado. Strokovna žirija za Cankarjevo nagrado v sestavi dr. Alenka Koron, dr. Mateja Pezdirc Bartol (predsednica), Simona Semenič, dr. Igor Divjak in dr. Tomaž Toporišič, je v ožji izbor uvrstila pet knjig: med nominiranimi so Aleš Šteger, Anja Mugerli, Denis Škofič, Mateja Gomboc in Pia Prezelj. Dobitnika oziroma dobitnico nagrade bomo razglasili na slovesni podelitvi, ki bo 30. maja ob 19.30 v Cankarjevem domu na Vrhniki. Slovesnost bo prenašal Program Ars.

Razglasitev nominacij za Cankarjevo nagrado, 25. april 2024. Od leve proti desni: Denis Škofič, Mateja Pezdirc Bartol (predsednica žirije), Pia Prezelj. Fotografija: Dnevnik / Tomaž Skale.

Utemeljitve (pdf) nominacij za Cankarjevo nagrado 2024.

Cankarjeva nagrada 2023 Mojci Kumerdej za zbirko kratkih zgodb “Gluha soba”

Cankarjeva nagrada za najboljše izvirno literarno delo minulega leta je letos pripadla zbirki kratkih zgodb Mojce Kumerdej z naslovom Gluha soba (Goga).

Četrta podelitev Cankarjevih nagrad, Vrhnika, 7. maja 2023. Nagrado je letos prejela pisateljica Mojca Kumerdej. Foto Jaka Gasar (Dnevnik).

Nagrado podeljujejo SC PEN, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v Ljubljani, Znanstvenoraziskovalni center SAZU in Občina Vrhnika kot donatorica nagrade; sestavljajo jo priznanje (oblikovalca Jerneja Kejžarja), utemeljitev in denarni del v višini 7.000 evrov; sponzorka nagrade je Krka, d. d., Novo mesto.

Žirijo so sestavljali profesor Ivan Verč (predsednik), dr. Alenka Koron, dr. Darja PavličAlja Predan in akademik Niko Grafenauer. Za Cankarjevo nagrado so bili nominirani še Katja Gorečan za Materinsko knjižico (LUD Literatura), Adriana Kuči za Ime mi je Sarajevo (Litera), Lado Kralj za Ne bom se več drsal na bajerju (Beletrina) in Mirana Likar za Žensko hišo (Goga). 

Pogovor pred podelitvijo. Od leve: Diana Pungeršič, Katja Gorečan, Jožica Avbelj (za Lada Kralja), Adriana Kuči, Mojca Kumerdej in Mirana Likar. Foto Jaka Gasar (Dnevnik).

Nagrado je bila podeljena v nedeljo zvečer v Cankarjevem domu na Vrhniki. Podelitev je prenašal medijski partner program Ars (https://365.rtvslo.si/arhiv/neposredni-prenos/174955866), medijski partner Dnevnik ji je namenil precej vrstic in strani, posnetek video prenosa je dostopen tudi na You Tubu.

Znani nominiranci za Cankarjevo nagrado 2023!

20. aprila opoldne smo izvedeli, kdo so nominiranci za letošnjo Cankarjevo nagrado. Žirija v sestavi dr. Alenka Koron, dr. Darja Pavlič, Alja Predan, akademik Niko Grafenauer in prof. Ivan Verč kot predsednik so v ožji izbor uvrstili pet knjig: med nominiranimi so Katja Gorečan, Lado Kralj, Adriana Kuči, Mojca Kumerdej in Mirana Likar. Dobitnika oziroma dobitnico nagrade bomo razglasili na slovesni podelitvi, ki bo 7. maja ob 18.00 v Cankarjevem domu na Vrhniki.

Mojca Kumerdej, Mirana Likar,  Adriana Kuči, Jožica Avbelj ( v imenu Lado Kralja), Katja Gorečan

- 20.04.2023 – Društvo slovenskih pisateljev – predstavitev nominiranih knjig za Cankarjevo nagrado, najboljše literarno delo minulega leta.
 
//FOTO: Bojan Velikonja
Mojca Kumerdej, Mirana Likar, Adriana Kuči, Jožica Avbelj ( v imenu Lada Kralja) in Katja Gorečan na predstavitvi nominiranih knjig za Cankarjevo nagrado 2023. Foto: Bojan Velikonja / Dnevnik.

Utemeljitve (pdf) nominacij za Cankarjevo nagrado 2023.

Literarni večer ob razpisu Cankarjeve nagrade 2022

V četrtek, 1. decembra, je v dvorani SC PEN in DSP Upravni odbor Cankarjeve nagrade (v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana) pripravil literarni večer ob letošnjem razpisu  nagrade. 

O Cankarju, predvsem pa o svojem pripovedništvu, so pripovedovale pisateljice Jedrt Maležič, Selma Skenderović in Ajda Bračič, avtorice, ki so letos objavile zelo različne, a še kako zgovorne knjige Križci, krožci, Zakaj molčiš, Hava? in Leteči ljudje. Čelistka Barbara Nagode je dogodek zaokrožila z glasbenimi točkami D. Popperja, J. S. Bacha in E. Morriconeja.

Ajda Bračič, Selma Skenderović in Jedrt Maležič (Foto: Mojca Nidorfer)
Barbara Nagode (Foto: Mojca Nidorfer)