V sredo, 27. maja, smo v Cankarjevem domu v Ljubljani sedmič podelili Cankarjevo nagrado. Žirija, ki je v ožji krog izbrala pet knjig, Ajdo Bračič z romanom Kresničevje, Nino Dragičević s hibridno zbirko Nemogoče, Aljošo Harlamova z romanom Dohtar in Povodni mož, Anjo Radaljac z romanom če se ne vrneš in Tino Volarič s pesniško zbirko Nekje notri je uho, je prvič v zgodovini Cankarjeve nagrade izbrala hibridno zbirko. Odločitev so člani žirije dr. Mateja Pezdirc Bartol (predsednica), Diana Pungeršič, dr. Lucija Mandić, dr. Igor Divjak in dr. Tomaž Toporišič utemeljili takole:
Nina Dragičević s knjigo Nemogoče vzpostavi izrazito relevanten in aktualen premislek o enem izmed najbolj spregledanih fenomenov slovenske kulturne zgodovine: sistematičnem izbrisu skladateljic iz kolektivnega spomina. Pri tem ne ostaja zgolj pri reviziji zgodovinopisnih vrzeli, temveč z natančno dokumentarističnostjo, hkrati pa nenavadno in avtorsko prepoznavno esejistično metodo razkriva mehanizme, ki so to odsotnost proizvedli kot ideološki konstrukt. Avtorica s prepričljivo avtorsko kombinacijo eseja, pripovedi, arhivskega gradiva in poetičnih intervencij razpira prostor, kjer odsotnost postane dokaz prisotnosti. Njena analiza ne temelji na enostavni rehabilitaciji prezrtih imen, temveč vključuje radikalni razmislek o pogojih umetniške kanonizacije. S tem presega raven literarnega ali muzikološkega prispevka in se umešča v širši diskurz o kulturnem kapitalu, družbeni produkciji vednosti ter razmerjih moči, ki določajo, kdo sme vstopiti v zgodovino. Posebna vrednost knjige je v vztrajnem razkrivanju paradoksa, da so skladateljice ves čas prisotne, izvajane, celo priznane, hkrati pa so bile izrinjene na sam rob kulturne semiosfere. Dragičević pokaže, da to odrivanje na skorajda nevidni rob ni naključno, ampak je del dolgotrajnega delovanja mizoginih struktur, ki so ženskam sistematično onemogočale dostop do kulturnega kapitala. Nemogoče je zato pomembna knjiga, ki na novo vzpostavlja zgodovino. Odlikujeta jo kritična ostrina in hibridna forma, ki širita meje literature in teorije, s tem pa odpirata dragocen prostor za premislek o tem, kako nastajajo in se vzdržujejo kulturni kanoni in kdo je iz njih izbrisan. S tem bistveno prispeva k razumevanju slovenske umetnosti in družbe.
Na podelitvi so nastopili glasbenica Petra Vidmar, zbrane je nagovoril slavnostni govornik pisatelj Sebastijan Pregelj, z nominiranci se je pogovarjala Tanja Tuma, izbrane odlomke je interpretiral igralec Gregor Gruden. Prireditev je povezovala Tajda Lekše, režiserka podelitve je bila Špela Kravogel. Dogodek je prenašal Program Ars.
